Mejniki našega razvoja

Skupščina občine Celje se je leta 1968 odločila za gradnjo Doma upokojencev Celje kot delovne organizacije posebnega družbenega pomena za opravljanje dejavnosti s področja zavodskega socialnega varstva in varstva starejših. Namenjen je bil starejšim ter bolnim in invalidnim osebam.

Gradnja Prvega dela Doma se je pričela oktobra 1971 in zaključila marca 1973. 15. marca 1973 je v Dom prišla prva stanovalka. Posle investitorja je na začetku opravljalo Stanovanjsko podjetje Celje, nato pa se je investitorstvo preneslo na Skupščino Občine Celje, ki je za vodenje poslov imenovala gradbeni odbor, ta pa je opravljal posle investitorja do ustanovitve Doma upokojencev v ustanovitvi. Projekt je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje.

V novem objektu, ki je predstavljal neke vrste stanovanjski dom za relativno zdrave oskrbovance, je bilo prostora za 119 stanovalcev. Prvo leto je v njem stanovalo le 38 stanovalcev. Storitve je izvajalo 18 zaposlenih. Že naslednje leto se je število stanovalcev več kot podvojilo, sčasoma se je povečevalo tudi število zaposlenih, saj smo dodajali nove storitve, med drugim nego na domu.

Prvi direktor Doma upokojencev Celje je bil Anton Stopar, ki je Dom vodil do leta 1975. Vodenje Doma je nato za 4-letno obdobje prevzela Marija Štorman (od 1. 12. 1974 – 1. 6. 1978).

»Uvajanje novih dejavnosti na katerem koli področju ima svoje težave. Zgradba našega Doma je bila nova, lepa in v tistem času je starostnikom nudila dokaj visok standard. Ekipa zaposlenih, ki se je počasi formirala, ni imela posebnih delovnih izkušenj s starostniki. Močno smo se trudili, da smo zapolnili nezasedene kapacitete Doma in omogočili relativno normalno finančno poslovanje. Osnovno skrb pa smo posvečali sprejetim upokojencem in tudi nekaj invalidom. Ker smo želeli oskrbovati tudi tiste, ki so postali zaradi starosti ali bolezni nepomični, smo začeli pripravljati projekt za dozidavo k obstoječi stavbi. Že takrat smo se lotevali še dodatnih dejavnosti, s katerimi smo zavod želeli približati občanom. Z različnimi društvi smo organizirali razne prireditve, predvsem koncerte in nastope šolskih otrok, kar je bilo dobro sprejeto,« se spominja Marija Štorman.

S 1. 6. 1978 je vodstvo Doma prevzela Marijana Munih. Dom je vodila do 31. 3. 1981.

Marinka Muck je postala direktorica Doma 16. 6. 1981, vodila pa ga je vse do 15. 7. 1999.

Leta 1981 je bil za potrebe težje bolnih (nepomičnih in delno pomičnih ljudi) zgrajen novi del Doma s kapaciteto 110 postelj. To je pomenilo velik napredek za oskrbo starejših v Celju, kljub temu, da je bil stanovanjski standard starega Doma za takratni čas zelo dober. Dom je imel okoli 100 zaposlenih.

»Najtežje je bilo to, da nismo mogli pomagati vsem, ki so pomoč potrebovali, ker je bil Dom poln. Kapacitet nismo želeli povečevati, ker smo se zavedali, da s tem znižujemo tako stanovanjski standard kot standard zaposlenih. Predvsem med nepomičnimi je bilo res veliko povpraševanje. Večina stanovalcev je bila z oskrbo v Domu zadovoljna, le zelo težko smo uspevali z novostmi v prehrani. Kar se je dalo smo se prilagajali in upoštevali želje naših stanovalcev, a smo hkrati morali ponujati tudi zdravo prehrano. Ves čas smo dajali velik poudarek druženju in dogodkom za stanovalce,« pravi Marinka Muck.

V tem obdobju so se začele uvajati specialistične službe, zdravstvena nega pa je postala bolj prilagojena težjim bolnikom. Svojo ponudbo sta izjemno izboljšali tudi fizioterapija in delovna terapija.

»K sodelovanju me je leta 1981 povabila direktorica Marinka Muck. V želji, da oskrbovanci v zavodu dobijo čim obsežnejšo zdravstveno pomoč, smo uvedli specialistične ambulante. Sam ves čas vodim ambulanto za nevrologijo in psihiatrijo, k sodelovanju pa sem pritegnil tudi specialista internista Francija Grila, dr. med, in specialista za fizikalno medicino in rehabilitacijo Silvestra Krelja, dr. med. Z internistom sva v kuhinji zavoda izpopolnila dietno prehrano in hrano za prehranjevanje po sondi. Postopoma nam je uspelo opremiti več sob za nego najzahtevnejših bolnikov. Neprecenljiv delež h kvaliteti življenja in negi najtežjih bolnikov je dal Silvester Krelj, dr. med., s številčno skromno, a delovno uspešno ekipo fizioterapevtk. S svojo aktivnostjo so podaljšali mobilnost pokretnih, rehabilitirali nepomične, spodbudili aktivnost pomičnih s pomočjo invalidskih vozičkov in aktivnosti v postelji ter s tem preprečevali komplikacije zaradi ležanja. Na novo smo sistemizirali dve delovni mesti, in sicer vodilno sestro (VMS) v »starem delu zavoda« in vodilno sestro (VMS) v »novem delu zavoda«, kjer je zahtevnost nege višja. Za medicinske sestre sem uvedel obvezne raportne zvezke, kjer so vpisane vse pomembnejše zdravstvene spremembe. To je še danes, čeprav se sedaj informacije vnašajo v računalnik, osnova za hitro zdravstveno ukrepanje,« ocenjuje Miško Čanji, dr. med., spec. nevrolog.

V letih 1990–1992 so se zaradi poplave izvajale obnovitve in popravila, predvsem sanacija kletnih prostorov, kjer je bila najbolj prizadeta pralnica. S sredstvi za odpravo posledic poplave smo obnovili kotlovnico, namestili stroje v pralnici, belili, izolirali, namestili čistilno napravo za vodo v Drugem delu Doma ipd. V starih prostorih, namenjenih za prezračevalno napravo, smo pridobili sušilnico za perilo.

V času med 1992 in 1999 je bilo značilno prevladovanje deinstitucionalizacije, deregulacije, partnerstva z uporabniki, skupin za samopomoč, spoštovanja človekovih pravic in s tem spreminjanje paradigme obravnave nekdanjih oskrbovancev. Leta 1993 je ustanoviteljstvo Doma upokojencev Celje prešlo na Republiko Slovenijo.

V letih 1994–1996 so potekala obnovitvena dela: pleskanje hodnikov in sob v novem delu stavbe, kopalnic, napeljano je bilo ozračenje v jedilnici idr. Na digitalni sistem Telekoma Celje smo priključili telefonsko centralo, ki omogoča direkten poziv v sobo in iz nje.

Leta 1997 je Dom upokojencev Celje počastil 25 let svojega dela. Organizirali smo več prireditev za goste, stanovalce ter zaposlene.

Poleg direktorice Marinke Muck so v glasilu Ob Savinji vodstvene sodelavke predstavile svoj pogled na Dom in delo v njem.

Pavla Prestor, socialna delavka: »Socialni delavec si mora najti dovolj časa, da se posveti starejšemu človeku in svojcem, saj je nadaljnje bivanje v Domu v veliki meri odvisno od prvega stika. Starejši človek pogreša pozornost, naklonjenost, prijaznost, skratka, potreben je toplih, pozitivnih čustev, katerih naj bi bil deležen od svojcev in zaposlenih v Domu.«

Martina Gorjup, vodja zdravstvene nege: »Zdravstvena dejavnost je pomemben del vsakega doma upokojencev, saj omogoča oskrbovancem zdravo življenje in jim skuša olajšati starostne težave. Povprečna starost naših oskrbovancev je 80 let. Naše delo ni lahko, saj zahteva psihični in fizični napor. Pa vendar radi delamo in naša največja sreča je, če opazimo bežen nasmešek na obrazu naših oskrbovancev.«

Sonja Korošec, vodja finančne službe: »Oskrbovancem želimo kar najbolj olajšati njihove obveznosti. Zato smo organizirali delovanje blagajne, pa tudi poslovanje Abanke v Domu. Knjižice so spravljene pri blagajničarki, če pa kdo želi, jo ima lahko tudi pri sebi v sobi.«

V tem letu je z vzpostavitvijo regijskega informacijsko-koordinacijskega centra »Halo, pomoč!« Dom pričel zagotavljati pomoč na daljavo s pomočjo t.i. rdečega gumba, s katero je zagotavljal pomoč na daljavo pretežno uporabnikom v Mestni občini Celje in posameznim uporabnikom na območju širše celjske regije.

Marjana Čater, delovni terapevt in vodja informacijsko-koordinacijskega centra za pomoč na domu – projekt »Halo, pomoč!: »Zaradi podaljšane življenjske dobe in nezadostne kapacitete institucionalnega varstva se v zadnjem desetletju socialno varstvo starejših oseb vse bolj usmerja v organiziranje pomoči starejšim, bolnim in invalidnim v njihovem bivalnem okolju. Le-ti se odslej lahko obrnejo na Dom upokojencev Celje za 24-urno varovanje s pomočjo telefona Lifeline, uporabo naše informacijske baze, kdo, kako in kdaj jim lahko pomaga in nudi neko storitev na domu ter za uporabo servisnih storitev doma.«

Prav tako smo leta 1997 odprli center za pomoč na domu za Mestno občino Celje, v okviru katerega se je izvajala tudi storitev pomoč na daljavo.

Novembra leta 1998 je Dom prizadela druga poplava, ki je vplivala na spremembo investicijskega načrta za to leto. Tako smo predvsem obnovili kurilnico in pralnico ter dvigala, razširili parkirni prostor ter nabavili novo opremo za ambulanto in pet postelj za nepomične.

Leta 1999 je vodstvo Doma ob Savinji Celje prevzela Bojana Mazil Šolinc.

Leta 1999 smo popravili streho. Uvedli smo celodnevno službo v recepciji doma, in sicer vse dni v letu, tudi nedelje in praznike.

Leta 2000 smo na novo uredili recepcijo, obnovili termični del kuhinje in odtoke ter začeli z ograditvijo Doma.

Leta 2001 smo obnovili sanitarije kopalnic v vseh nadstropjih Drugega dela Doma, na novo uredili in opremili skupne prostore in hodnike, ki so povečani in bolj funkcionalno urejeni, ter uredili osem parkirnih prostorov in okolico doma. V Prvem delu Doma smo uredili klubski prostor, v 1. nadstropju Drugega dela Doma pa oddelek za stanovalce z demenco.

Leta 2002 smo adaptirali 7. in 8. nadstropje Prvega dela Doma, ter uredili požarno varnost, kar je stanovalcem omogočalo še bolj kakovostno in varno bivanje.

Maja Brglez Vivod je v Domu ob Savinji Celje leta 2002 prevzela vodenje centra za pomoč na domu, v okviru katerega smo leta 2004 odprli tudi Dnevni center. Skrbela je za kvalitetno izvajanje storitev v bivalnem okolju. Skupaj z Ružo Sevšek sta v dnevnem centru pomembno prispevali k razvoju aktivnosti na področju dnevnega institucionalnega varstva.

Leta 2003 je Dom dobil tudi novo celostno grafično podobo s simbolom zlatorumene sončnice.

Leta 2004 smo adaptirali celotno pritličje Doma in pralnico, ki jo je zaradi prostorske stiske bilo potrebno povečati. Istega leta smo Dom upokojencev Celje preimenovali v Dom ob Savinji Celje – nov naziv doma so izbrali stanovalci sami.

Leta 2003 je Dom ob Savinji Celje pridobil vsa soglasja za izgradnjo dnevnega centra, ki je pomenila eno največjih investicij Doma. Z izgradnjo smo pričeli novembra 2003, otvoritev dnevnega centra pa je bila novembra 2004, ko je v okviru Doma začel tudi delovati. Ob izgradnji dnevnega centra smo na novo uredili večnamenske prostore, kapelico, jedilnico, delovno terapijo in fizioterapijo, center za pomoč na domu, upravne prostore, recepcijo, kuhinjo in hodnike. Stanovalcem na oddelku za demenco smo uredili večnamenski prostor in teraso ter uredili poseben vhod, namenjen stanovalcem v oskrbovanih stanovanjih. Ureditev obstoječih in pridobitev novih prostorov je omogočila boljšo funkcionalnost in kakovostnejše življenje in delo v Domu.

V letu 2005 smo obnovili dve dvigali ter opravili manjša sanacijska dela (nadstrešek in tovorna rampa pri kuhinji, zimski vrt v 1. nadstropju Drugega dela Doma).

Leta 2006 smo adaptirali 5. in 6. nadstropje Prvega dela Doma in na ta način izboljšali bivalne pogoje 28 stanovalcem.

Leta 2005 je bil odprt objekt oskrbovanih stanovanj, s katerim je Dom povezan.

Leta 2007 smo uredili oziroma prenovili park, ki smo ga poimenovali Sončni vrt Doma ob Savinji Celje. Preuredili smo ga tako, da smo vanj vpletli veliko različnih elementov: drevesa, grmovnice, rože, kamenje, gredice, klopi, sprehajalne poti, prostor za rekreacijo in druženje idr. Na novi lokaciji, na strehi objekta, smo izgradili novo kotlovnico, saj je bila obstoječa kotlovnica dotrajana in zastarela. Uredili smo tudi ventilacijo v kuhinji in hišo večinoma klimatizirali.

V letih 2007 in 2008 smo zamenjali neuporabno pohištvo od 4. do 1. nadstropja Prvega dela Doma, obnovili kotlovnico, zamenjali stavbno pohištvo v Drugem delu Doma, obnovili fasado in strehe, sanirali balkone, bolniške kanale in vzpostavili SOS klicni sistem v Drugem delu Doma.

Leta 2009 smo prenovili 5. nadstropje Drugega dela Doma, leto kasneje pa tudi pritličje in od 1. do 4. nadstropja Drugega dela Doma (razširitev vratnih odprtin, zamenjava notranjih vrat, zamenjava talnih oblog in nabava novega pohištva, ureditev  vodovodne instalacije v kuhinji, ureditev požarne varnosti). Računsko sodišče si je za pregled poslovanja med štirimi domovi za starejše izbralo tudi nas. Skrbno je pregledalo zlasti izračun in obračun cen naših storitev. Decembra nam je izdalo pozitivno mnenje, kar je veliko priznanje našemu delovanju.

Leta 2010 je gospa Ana Mulej, stanovalka doma in najstarejša občanka, v Domu ob Savinji Celje praznovala svoj 109. rojstni dan. Z velikim veseljem smo gospe Ani Mulej ob tako visokem in častitljivem jubileju pripravili praznovanje v oddelčni jedilnici Doma ob Savinji Celje, kjer smo vsi prisotni, ki nismo želeli zamuditi stiska rok in izreka lepih želja najstarejši občanki, skupaj nazdravili.

Leta 2011 smo adaptirali 3. in 4. nadstropje v Prvem delu Doma, leta 2012 pa uredili medetažo v Prvem delu Doma.

1. maja 2012 je znotraj storitve pomoči na daljavo nalogo prevzemanja klicev in organiziranja pomoči v primeru klica prevzel republiški center 24 Doktor. Dom ob Savinji Celje je ohranil vlogo kontaktne službe in neposredne pomoči v primeru intervencije za 31 uporabnikov oskrbovanih stanovanj in vlogo prvega obiska z namenom osebnega načrtovanja in vključitve v storitev za štiri občine: Mestno občino Celje, Občino Vojnik, Občino Dobrno in Občino Štore.

Oktobra 2013 je Dom ob Savinji Celje zaživel v novi podobi. Zaključena je bila velika adaptacija doma, ki je potekala vse od leta 2000. Zavod se je v celoti obnovil, s čimer smo izboljšali standard bivanja stanovalcev in delovnih pogojev za zaposlene – prenovili smo še zadnji dve nadstropji Prvega dela Doma oziroma stanovanjskega dela, na novo uredili dnevni center, v katerem imajo svoj prostor tudi gospodinjske skupine, obnovili zunanjo teraso, stopnišče ter park.