PRAZNOVANJE DNEVA REFORMACIJE IN SVETOVNEGA DNE DELOVNIH TERAPEVTOV

V torek, 28. oktobra so stanovalke, stanovalce, obiskovalce Dnevnega centra ter sodelavke in sodelavce preko interne televizije pozdravile direktorica Bojana Mazil Šolinc, delovna terapevtka Lucija Pangerl ter vodja Prvega dela Doma Darja Ratajc.

Direktorica je povedala, nekaj besed o prihajajočem prazniku. Dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra ima globok zgodovinski in kulturni pomen. Reformacija v 16. stoletju ni prinesla le verskih sprememb, temveč je vplivala na razvoj slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti. Najpomembnejša osebnost tega obdobja je Primož Trubar, ki je s svojima deloma -  Katekizem in Abecednik, leta 1550 postavil temelje slovenskega jezika. Reformacija pomeni začetek slovenske pisane besede in s tem ohranjanja narodne identitete. Praznik je priložnost, da se spomnimo pomena slovenskega jezika, ki je najpomembnejši steber naše kulture, da cenimo pogum tistih, ki so verjeli, da ima narod pravico govoriti, brati in misliti v slovenskem jeziku.

Vrednote reformacije živijo še danes, v spoštljivem, mislečem človeku, ki zna poslušati, razmišljati in delovati z odgovornostjo. Reformacija nas uči, da se spremembe vedno začnejo pri posamezniku. Vsak lahko prispeva k boljšemu svetu, s prijazno besedo, zavedanjem da nas raznolikost bogati. Tako ohranjamo vrednote, ki so nekoč vodile slovensko besedo, danes pa gradijo spoštljivo povezano skupnost.

V našem Domu ob Savinji Celje želimo slediti tej miselnosti - z dostojanstvom, toplino in družbeni pripadnosti. Vsem je nato zaželela prijeten prazničen dan.

Delovna terapevtka Lucija je povedala, da so delovni terapevti 27. oktobra praznovali svetovni dan delovnih terapevtov. Zato sta s sodelavko Sanjo v kavarni pripravili predstavitev stroke z aktivno miselno delavnico. Pove tudi, da je Delovna terapija zdravstvena stroka in delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki promovira zdravje in dobro počutje preko vključenosti posameznika v dejavnosti. Zaradi širine dela delovnega terapevta se pogosto soočamo s težavo, kako razložiti kaj je delovna terapija in kaj dela delovni terapevt. Delovna terapija je osredotočena na posameznika, kateremu želi omogočiti vključevanje v njemu smiselne dejavnosti in hobije, katere izboljšujejo njegovo zdravstveno stanje na področju telesnih funkcij, struktur in zgradb ter dejavnosti.

Dejavnosti ter aktivnosti najdemo v vsem kar nas obdaja, vključno s tuširanjem in umivanjem zob, plačanim ali prostovoljnim delom, prostočasnimi ali športnimi aktivnostmi, tudi spanjem. Vse naštete dejavnosti in aktivnosti so nam v celoti ali delno onemogočene oz. postanejo za nas prenaporne če imamo nesrečo, zbolimo, se poškodujemo. Ko se znajdemo v težavah pri zadovoljevanju vsakodnevnih ciljev, nas delovni terapevt z individualnim strokovnim pristopom vzpodbudi, upoštevajoč naše želje in spretnosti, prilagojeno izvedbo dejavnosti in okolja.

Delovni terapevti iščemo bistvo življenja posameznikov, kaj je njim pomembno, pri čem imajo težave in s čim jim lahko pomagamo, da živijo polno življenje. Smo reševalci problemov, kreativni pri svojem delu, inovativni v pristopih, delujemo celostno s postopnim zadovoljevanjem majhnih ciljev, da skupaj dosežemo večje.

V Sloveniji je večina delovnih terapevtov zaposlena v različnih inštitucijah na sekundarni in terciarni ravni (bolnišnice, klinike, inštituti), zelo malo je tistih, ki delujejo na primarni ravni (zdravstveni domovi – preventiva) ali v lokalni skupnosti, v domačem okolju, v vrtcih ali šolah kljub temu, da širina poklicnega delovanja (nabor aktivnosti/dejavnosti) delovnemu terapevtu omogoča, da delo lahko opraviči kjerkoli.

Nato je vse prisotne povabila na prireditev ob dnevu reformacije, katero so s pomočjo nje pripravili stanovalci.

Vodja Prvega dela Doma nas je opomnila, da smo pretekli vikend prešli na zimski čas, kar pomeni, da smo uro pomaknili za 1 uro nazaj. Z menjavo ure se pričenja obdobje krajših ter hladnejših dni z manj svetlobe, manj ugodnega vremena, upada motivacije za gibanje in sezonske razpoloženjske motnje oziroma sezonske depresije.

Premik ure lahko pomembno vpliva na naše življenjske ritme, zato smo pripravili nekaj nasvetov, da bo premik ure čim manj vplival na vaše zdravje:

• Prilagoditev spanja: če čutite, da se vam v prvih dneh po premiku ure na zimski čas spanje spremeni, poskrbite, da dovolj počivate, pred spanjem pa se umirite.
• Redna telesna dejavnost: kljub hladnejšim in krajšim dnevom poskrbite za sprehode v parku ali vaje v prostorih Doma, v vaši sobi ali razgibajte roke in noge kar v postelji.
• Prehrana: pomembno je uživanje uravnoteženih obrokov in tekočine, ki bodo podpirali vaše zdravje in dali energijo čez ves dan.
• Počutje: če čutite kakšne spremembe v telesnem in duševnem počutju, se brez zadržkov posvetujte z zaposlenimi.

Premik ure lahko povzroči manjše prilagoditvene težave, vendar boste s pravim pristopom in skrbjo za zdravje hitro ujeli nov ritem.

Hvala, da skrbite zase in drug za drugega!