KAJ ŽELITE, KAJ POTREBUJETE
Tokratni torkov pozdrav so z nami delile direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc, diplomirana medicinska sestra Barbara Brglez ter Andreja Kovačič iz kadrovske službe.
Direktorica je najprej pozdravila vse stanovalke, stanovalce, obiskovalce Dnevnega centra in zaposlene. Spregovorila je o pomenu naših srečanj po nadstropjih, ki potekajo na 14 dni – srečamo se v Prvem ali Drugem delu Doma. Namen srečanj je, da se pogovorimo kot širša družina, kot manjša skupnost, o vseh aktualnih zadevah, ki vplivajo na kakovost bivanja v našem Domu in tudi na delo zaposlenih. Zato so prisotne tudi strokovne sodelavke: vodje enot, socialna delavka, glavna sestra in vodja prehrane.
Pogovarjamo se o vsem – od tega, kaj je na jedilniku, o prireditvah, cenah storitev, do investicij in naših načrtov, kako bomo ravnali, da bodo naši stanovalci še bolj zadovoljni. Pri tem nikoli ne pozabimo na naše sodelavce, ki se nam tudi pogosto pridružijo – tudi na ta način smo med seboj povezani. Kadar ima kdo kakšne obveznosti, mu informacije prenesemo. Stanovalce sprašujemo, kaj želijo, kaj potrebujejo – vse njihove pripombe in predloge zapišemo in jih v največji meri tudi upoštevamo oziroma rešimo. Zavedamo se, da je vir zadovoljstva v zaupanju in iskrenih pogovorih, kajti pogovori med ljudmi gradijo mostove razumevanja in spoštovanja. Pogovor je pot, po kateri stopamo drug do drugega.
Nato je direktorica še povabila na srečanje, ki bo v Drugem delu Doma ob 9.15.
Sestra Barbara je nekaj besed namenila 8. septembru, ko praznujemo svetovni dan pismenosti, kar pomeni sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja sporočil.
Pismenost se je za svetovno prebivalstvo začela razvijati v 18. stoletju, ko se je uvedlo obvezno šolanje. Danes še vedno najdemo nepismene prebivalce – največ jih je v Afriki in Aziji. Pismenost se je v času od vašega šolanja pa do danes precej spremenila. Če bi vam pred 60 leti nekdo rekel, da boste sporočila pošiljali brez tega, da bi jih s pisalom napisali na list, bi verjetno rekli, da je neumen. Pa vendar je danes tako. Nekaj desetletij nazaj je »pisati« pomenilo pisati z roko, s svinčnikom ali nalivnikom – edino strojepisci so uporabljali tipkovnice na pisalnih strojih. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje redka – na roke pišejo pravzaprav le še šolarji. Vsakdanja pisna sporočila danes tipkamo, največkrat v mobilne telefone kot kratka sporočila (SMS) ali v računalnik (e-pošta).
Na tem mestu se sprašujemo: kakšen bo način komuniciranja čez 60 let? Vrnite se v čase, ko je veljalo, da se sporočila s pisalom napišejo na list papirja – in nekomu napišite nekaj lepega.
Andreja je vsem skupaj najprej zaželela prijetno jutro. Poletje se počasi poslavlja, jesen je pred vrati – čas, ko se narava umirja, barve se prelivajo in vse najde svoj prostor.
Tudi med nami je lepo, ko najdemo prostor drug za drugega – ko smo potrpežljivi, prijazni in razumevajoči. To je strpnost: da v vsakem človeku vidimo nekaj lepega.
V času, ko naš Dom doživlja spremembe in prenovo, je strpnost še posebej dragocena. Hvala vam, ker ste strpni – s tem prispevate k toplini in miru našega Doma.
